Pri nas doma imamo velikega ljubitelja Nodija. Sin je nad tem risanim junakom tako navdušen, da je bil Nodi tudi v maškarah – in ni bil edini. Nežen in deško simpatičen risani junak se je priljubil tako dečkom kot deklicam, zato Nodijev med maskami ni manjkalo.
Risanke o Nodiju boste zagotovo našli v vsakem domu, kjer so prisotni otroci, saj je mali deček z modro kapico postal tako rekoč klasika. Zakaj so njegove dogodivščine tako priljubljene?
Nodi je junak mesta igrač
Nodi je deček/igrača, ki živi v Mestu igrač. Starost mu je nemogoče določiti – po eni strani je še otrok, po drugi vozi avto in dela včasih kot taksist, drugič kot dostavljalec paketov. Živi sam v svoji hiši in družbo mu pogosto dela kuža Bučko. Pa ne zgolj družbe, kajti Bučko je nagajivec, s katerim ima Nodi nemalo dela.
Nodi je v očeh otrok torej star toliko kot oni, le da je v nekaterih pogledih že »velik«. Vozi avto, ki ni zgolj navaden avtomobil, temveč kabriolet v rdeči in rumeni barvi – in ker v Mestu igrač vse igrače oživijo, ima tudi Avtek svojo dušo, z njo pa tudi svoje muhe, zaradi katerih je včasih precej trmast in neposlušen. Nodi ima svojo hišo, ki spominja na hišico iz kock, kakršno bi se iz blazin in stolov sredi domače dnevne sobe z veseljem naredili tudi naši otroci. V njej je dovolj prostora za igro, spanje in tudi peko kolačkov, še bolje pa je, da je hišica majhna in mobilna. Nodi jo lahko celo naloži in s svojim avtom odpelje drugam. Pa čeprav jo kasneje vrne na njeno običajno mesto, saj ugotovi, da mu tam najbolj ustreza. In Nodi ima tudi Bučka, torej prijatelja kužka – kateri otrok si ne bi želel imeti psička? Vsi otroci sanjarijo o tem, da bi imeli svojega hišnega ljubljenčka, a to pogosto ni izvedljivo.
In seveda tu še ni konec – ker Nodi dela kot taksist oziroma dostavljalec, ima tudi svoj denar, ki ga lahko porabi za lepe stvari. Za sladoled pri muci Rozi ali za to, da kupi rožice prijateljici Mediki.
Posebnost Mesta igrač je seveda ta, da v njem živijo zgolj igrače. In tudi tiste igrače, ki jim ne bi vedno dali človeških lastnosti, jih v imajo. Živi niso zgolj Nodi kot lutka, kuža Bučko, muca Rozi, deklica Danica, opica Marta … Ne, v risanki so oživele tudi žoge, ki se spremenijo v nagajive skokice, pa Nodijev Avtek in kegeljčki. In otroci, ki tudi svojim igračam radi dajo osebnost, so tega gotovo veseli – nenazadnje otroška domišljija ne pozna meja.
Kdo so Nodijevi prijatelji?
Je Medika Nodijevo dekle? Vsekakor sta si naklonjena, ampak sta zgolj prijatelja. Teh pa ima Nodi še cel kup: gospodiča Tonija, opico Marto, deklico Danico, slončka Jureta … Kot odrasli v risanki nastopajo policist gospod Pisk (in ja, otrokom so policisti všeč), mehanik (avto je treba popravljati) in škrat Uhač – on je tista očetovska figura, ki Nodiju vsake toliko pove, kaj je prav in kaj ne. Seveda pa zgolj Uhačevi dobronamerni nasveti običajno ne zaležejo. Tako kot vsak otrok, se mora tudi Nodi učiti iz svojih izkušenj, in dokler mu teh manjka, se vedno znova znajde v napetih dogodivščinah. Včasih mu gre res pošteno za nohte, ampak nekako mu vendarle uspe najti pravo rešitev oziroma spoznati, da je imel modri Uhač, ki je sivolas in sivobrad gospod, vendarle prav.
Risanke pa seveda niso zanimive, če v njih kdo ne nagaja. To sta poredna škrata Din in Don, ki sta precej smešna, in ju gospod Pisk na srečo vedno vtakne v zapor (otroci si pač predstavljajo, da gredo lumpi za vsako malenkost v zapor). Ker se zgodba odvija v Mestu igrač, škratje pa so znani po tem, da znajo čarati, si Din in Don vedno zamislita precej zabavne potegavščine, pri katerih imata zgolj eno vodilo: čim manj dela in čim več veselja. Nepridiprava, ki bi lahko z nekaj truda marsikaj dosegla, sta lenuha, ki izkoristita vsako priložnost, da bi se dokopala do imetja in denarja. Laž in kraja sta zanju nekaj vsakdanjega, pa čeprav se vedno znova izkaže, da njuna pot ni prava.
Nodi rešuje težave brez nasilja
Risanke o Nodiju so izjemno nežne. V njih ni nobenega nasilja, temveč le tu in tam kakšna potegavščina. Prav tako niso zahtevne, zato jih otroci vzljubijo že pred drugim letom. Vsake toliko je v njih kaj poučnega, vendar se z učenjem ne pretirava oziroma ni glavni namen. So pa prigode vedno predstavljene tako, da nazadnje vedno zmaga dobro. Otroci se skozi njih učijo pravil lepega vedenja in moralnih vrednot, ki se jih uči tudi glavni junak.
Risanka Nodi tudi v celovečerni obliki in sinhronizirana
Poleg kratkih risank o Nodiju je otrokom gotovo znana tudi celovečerna z naslovom Nodi reši božič. Praznična risanka ni nič manj ljubka, gotovo pa bo všeč tudi staršem, ki imajo v času obdarovanja cel kup dela z odgovarjanjem na otroška vprašanja. Zanima jih, kako lahko Božiček v eni sami noči obdari vse otroke sveta. Kako lahko Božiček pride skozi dimnik … Vse to se sprašuje tudi Nodi, in risanka postreže z odličnimi odgovori. Mali junak z modro kapico seveda Božičku tudi pomaga razdeliti darila, in zanimivo je, da se jih ne razveselijo zgolj tisti najbolj pridni, temveč prva božična darila presenetijo tudi lumpa Dina in Dona. Bosta v prihodnje zaradi tega kaj manj nagajala Nodiju in drugim prebivalcem Mesta igrač? O tem lahko zgolj ugibamo.
V čem je torej čarovnija, da je Nodi tako priljubljen? Zagotovo v tem, daje majhen in se tudi obnaša kot vsi majhni, vendar pa je hkrati izjemno samostojen. Vsega se lahko loti, vse lahko poskusi, in pri tem mu nihče ne postavlja meja. Za razliko od otrok, ki jim starši nikoli ne dovolijo tega ali onega, ima vedno proste roke. Prav vse lahko počne, a se nazadnje vendarle nauči vsega, česar se morajo tudi naši otroci. Je pač tako, da je učenje s poskusi in napakami zabavno. A seveda le v pravljičnem svetu, kjer se ne more pripetiti nič resnega. Nodi lahko tako brezskrbno odkriva svet in njegova pravila, se vozi z avtom, pilotira letalo, gre na izlet na morje, se odpravi na piknik, postavi svojo hišico sredi mestnega parka, išče zaklad na koncu mavrice, lovi tatove, naredi množico svojih klonov, ki opravljajo težke stvari namesto njega …
