Za začetek je treba priznati, da je sama ideja o rožnatem panterju precej nenavadna, saj si je težko predstavljati veliko rožnato mačko, ki je postavljena v svet ljudi. Da bi bolje razumeli izvor risanega junaka Pink Panterja, pa je treba najprej pokukati v svet »pravih«, igranih filmov.
Kratka zgodovina risanke Pink Panter
Pink Panter v osnovi dejansko ni mačka, temveč velik, rahlo rožnato obarvan diamant. Zaenkrat je bilo o iskanju tega diamanta in nerodnem policijskem inšpektorju, ki ga išče, posnetih 11 filmov, zadnji v letu 2009, za leto 2015 ali 2016 pa se obeta še eden, ki je že v delu pri studiu Metro-Goldwyn-Mayer. Glede na to, da je bil prvi film narejen že leta 1964, je priljubljen rožnati karakter z nami že več kot 50 let.
O čem govorijo filmi? Prikazujejo nerodnega francoskega inšpektorja z imenom Jacques Clouseau, ki išče slavni diamant. In zakaj so tega sploh poimenovali rožnati panter? Diamant, ki ga običajno vidimo v filmski špici, je velik in rahlo rožnato obarvan, na sredi pa ima napako – če ga pogledamo od blizu, se zdi, kot da je v njem podoba divje mačke, torej panterja, v skoku.
Kako je prišlo od filma do risank Pink Panter? Že prvi film je imel animirano špico, v kateri so predstavili risanega junaka, torej karakter Pink Panterja, spremljala pa ga je glasba, ravno tako znana pod imenom Pink Panter – džezovska glasba Henry Manzinija, ki jo zagotovo takoj prepoznamo zaradi njene preprostosti, in jo na urah glasbe mnogokrat preigravajo najmlajši, prav tako pa se z njo spopadajo tudi veliki orkestri, kadar izvajajo tako imenovani šov program. Animiranega junaka sta zasnovala Hawley Pratt in Friz Frelang.
Kljub temu, da je bil animirani Pink Panter sprva mišljen zgolj kot figura v filmski špici, pa je hitro postal neizmerno priljubljen. Dobil je svojo risanko, pojavljati se je začel na majicah, zvezkih, v knjigah, nastale so plišaste igrače z njegovo podobo, stripi, računalniške igrice, pobarvanke … O njem in njegovih dogodivščinah imamo preko 120 risank, prav tako pa se je pogosto pojavljal tudi v različnih otroških oddajah. Glasbena tema Pink Panter je našla svoje mesto v TV oglasu športnega giganta Nike, v Španiji pa vam postrežejo celo s torto imenovano »pantera rosa«, ki je seveda oblečena v rožnat nadev.
Med tem, ko je glavni junak filmov Pink Panter inšpektor Clouseau, neroden domoljub z močnim francoskim naglasom, se v risanki kot »naprotnik« rožnate mačke pojavlja siten bledikav možic z brki, ki je pravzaprav karikatura režiserja in enega od avtorjev rožnatega mačkona, Friza Frelanga. V prvi risanki je Pink Panter ves čas nadlegoval svojega nasprotnika in hotel njegovo sicer modro hišo prebarvati v rožnato. Risanka je bila velik hit in je leta 1964 prejela Oskarja za najboljši kratki animirani film, zato ni presenetljivo, da so sledila nadaljevanja.
V čem je Pink Panter tako poseben, da je osvojil ves svet?
Rožnati maček sam po sebi je nenavadna ideja, še bolj nenavadno pa je, da je v risankah predstavljen kot živalski junak, ki ima popolnoma človeške lastnosti in človeško obnašanje. Deluje nekoliko boemsko oziroma umetniško, saj ima okoli vratu pogosto ovratniček z metuljčkom, včasih pa poseže tudi po cigaretah, pri kajenju katerih uporablja prefinjen ustnik. Rožnati mačkon je sicer velika nadloga, zato ni presenetljivo, da gre malemu sivemu možicu pošteno na živce – risanka ni namreč niti malo poučna in je namenjena zgolj hihitanju ob mačkonovih potegavščinah in nagajanju. Ja, res je, Pink Panter je hiter, iznajdljiv, samosvoj, nepredvidljiv in prebrisan, torej natanko takšen, za kakršnega imamo običajno mačke. A če so domače mačke samosvoje in prefrigane, je potrebno pri rožnatem mačku vedeti, da izhaja iz divje mačke, torej gre pričakovati, da so njegove karakterne lastnosti še toliko bolj potencirane.
Pink Panter sicer v svoji zasnovi res ostaja karikatura divje mačke, vendar mu je dodana eleganca. Je izjemno vitek, ima dolg rep (za katerega se včasih zdi, kot da ima povsem svojo voljo), na njemu pa niso rožnate zgolj njegove brčice in oči. Oči so ostale takšne, kot pri pravih, divjih panterjih – rumene, vendar nič kaj grozeče, temveč mehke in tople.
Junak v rožnatem in junaki, ki so mu posojali glas
Pink Panter pa ni zgolj izjemno prepoznaven junak, namenjen zaslužku. Prav zaradi svoje barve je postal maskota nekaterih dobrodelnih organizacij, predvsem tistih, ki se ukvarjajo z bojem proti raku na prsih in rakom pri otrocih.
Ne glede na to, da je Pink Panter prišel v popularno kulturo iz filmske špice, katere namen ni bil kasnejše ustvarjanje risank, se je animirani junak hitro priljubil tako otrokom kot odraslim. Postal je legenda, kljub temu, da sprva v risankah ni niti govoril, temveč je svoje nagajive namere izražal zgolj z mojstrsko upodobljeno pantomimo in mimiko obraza (kasneje, v nekoliko novejših risanih verzijah, so rožnatemu panterju svoj glas posodili Rich Little, Matt Frewer in Michael Tremain). Prav mojstrska animacija je bila namreč tisto, na čemer je temeljila risanka – in v času, ko je bila animacija še klasična in pri njej ni bilo pomoči računalnikov, so morali zanjo stakniti glave največji mojstri tistega časa.
Kako pa je z risankami o rožnatem mačkonu danes?
Odrasli se dni, ko so tudi sami gledali risanke Pink Panter ter morda k sebi stiskali plišasto rožnato mačko, še dobro spominjajo. Današnji otroci pa Pink Panterja večinoma ne poznajo, saj so risanke o njem že precej zastarele, v slabi kakovosti in predvsem preveč preproste za današnji otroški um. Sicer pa je tako, da tudi niso namenjene najmlajšim, torej predšolskim otrokom. Kljub temu pa je otrokom vedno všeč sam karakter Pink Panterja, pa četudi ne poznajo risank, filmov in zgodbe o njegovem nastanku. Mačke so za otroke pač ljubka bitja, če so že na videz prefrigane in nekaj posebnega tudi zaradi svoje barve, pa še toliko bolje.
Verjetno bo treba počakati, da pride v kinematografe zadnji film o Pink Panterju, ki so ga obljubili pri MGM. Rožnati maček je namreč tako prepoznaven junak, da bi bilo škoda, če ga ne bi ponovno oživeli in predstavili tudi mlajšim generacijam. Načeloma pa uspešen »revival« niti ni vprašljiv, saj ni Pink Panter nikoli popolnoma utonil v pozabo in so tudi vse ostale sodobne risanke, ki temeljijo na izvornih animiranih filmih izpred več desetletij, doživele uspeh (na primer Smrkci in Čebelica Maja). Torej se nimamo česa bati in lahko zgolj napeto pričakujemo, kdaj se bo začela »pinkpantermanija« in bomo lahko starši otroke oblačili v majice s podobo Pink Panterja, jim kupovali zvezke in torbice z njegovo podobo, zbirali sličice in podobno.
